Šifra lovišča: 0932
Na osnovi 14.04.2009. izdane Odločbe št. : 430-253/2008/750 je koncesijska pogodba št.014-254/2009/1 z dnem 28.04.2009. postala dokončna.
Lovišče spada v (9.) Savinjsko-Kozjansko lovsko-upravljavsko območje s skupno površinoo 3.100 ha, lovne površine 2.935 ha.
Opis meje:
Izhodiščna točka je na sotočju hudournika(Kunšperk) in r.Sotle, tam kjer se cesta,proga,in reka (državna meja z R.Hrvaško) najbolj približajo. Meja nato poteka po hudourniku navzgor do vodnega zajetja ob občinskem kolovozu(asf.cesta), nato (v JV smeri) po cesti do križišča dovozne poti k Kovačičku, kjer meja zavije (v S smeri) po robu grebenu navzgor do kolovoza, desno ob vikendu, nadaljuje naprej po kolovozu navzgor in pod Šarikinem trsjem (SV)ob gozdnem robu naravnost na koto (507) na Marjeti. Od tu meja nadaljuje po grebenu navzdol do občinskega kolovoza pri Hamerčekovi domačiji in po občinski meji-kolovozu navzdol do Berkovičevega hrama ter naprej na glavno cesto v Orešju, ter po njej do vinske kleti pod Bizeljskim gradom.
Meja nato sledi občinski meji po kolovozu mimo kapele pri Maku do Sokolove hiše, kjer seka regijonalno cesto-Bizeljsko-Bistrica ob Sotli. Meja nato poteka po obstoječi asf.cesti mimo domačije Gorskega vse do Osojnikovega kamnitega križa, kjer meja nadaljuje po levem kolovozu navzdol mimo Osojnikove domačije vse do potoka Dramlje(tromeja Ld: Bizeljsko, Podsreda) nato pa v desno po potoku (SZ smer) do vodnega zajetja(stari mlin), kjer zavije zopet v desno po robu grebena, na križišče kolovozov vzhodno-desno od obeh vikendov ter po levi gozdni vlaki-kolovozu na greben-plato (k-520).
Tam meja nadaljuje po grabnu-jarku hudournika levo od stare Košelekove domačije na r.Bistrico. Od tu meja poteka po koritu r.Bistrice navzgor mimo motela vse do sotočja r.Bistrice s potokom Sušica kjer zavije v desno navzgor po potoku vse do križišča kolovozov (tromeja LD: Podsreda, Kozje pod k-426). Nato meja nadaljuje po gozdni cesti v smeri Krvave mlake do prvega kolovoza ko zavije po njem v desno na rob hriba pa na Križ in nato nadaljuje proti Krivcu ter po občinski meji- grabnu z majnšim vodotokom (zahodno od grebena Dekmance) vse do r.Sotle (državna meja z R Hrvaško) in po njej do izhodiščne točke.
DIVJAD V LOVIŠČU:
LOVNA DIVJAD:
Osnovna in najštevilčnejša, stalna divjad v lovišču je SRNJAD. Letni odvzem se vrti nekje cca 115 (+- 5 ) živali ali 3,96 komada na 100ha, kar je nekje pri vrhu v celjskem lovsko-upraljavskem območju.
Po številčnosti, so sledeča stalna divjad GAMSI. Njihov odvzem je seveda bistveno manjši, vsega 5-6 živali letno.
Naslednja vrsta divjadi so DIVJI PRAŠIČI. Ker je to bolj občasna kot stalna vrsta je njihov letni odstrel od 6 do 15 živali.
Od ZVERI so najštevilnejše lisice, nato pa kune belice. Jazbec je majn številen, kuna zlatica pa še v majnšem številu.
Najštevilnejša POLJSKA DIVJAD je poljski zajec, ki se počasi vrača v lovišče, po številu jim sledijo fazani in race mlakarice.
Siva vrana je v zaskrbljujočem porastu, stalne so še srake in šoje.
NELOVNA DIVJAD:
V lovišču se občasno v vodotoku Bistrice in Sotle pojavljajo posamezni osebki vidre. Stalna in dokaj pogosta je še veverica.
Od ostale nelovne, zaščitene divjadi so med ptiči najštevilnejše kanje, od stalnih vrst še kragulj, krokar in golob grivar, od občasnih pa vse vrste ptic selivk, predvsem siva gos.